Fasadne plošče v sistemu kontaktne fasade niso le toplotna izolacija. Kot nosilni element sistema prenašajo visoke mehanske in termične obremenitve.

Sistem toplotno izolirane kontaktne fasade

Fasada s tankoslojnim zaključnim slojem je danes najpogosteje uporabljen način za zagotavljanje energetske učinkovitosti stavb. V tujini ga poznajo kot ETICS (External Thermal Insulation Composite System) oz. WDVS (Wärmedämm-verbundsystem). Zasnovan je bil na osnovi toplotne izolacije iz EPS – stiropora. Prva fasada te vrste je bila izvedena v Nemčiji leta 1954, neposredno po uveljavitvi novega toplotnoizolacijskega materiala, ki ga je BASF začel izdelovati pod blagovno znamko Styropor^®. Ker ima stiropor kljub majhni gostoti zelo dobre mehanske lastnosti, je idealen za ta način vgradnje.

Fasada je zelo izpostavljen del stavbe

Poleg statičnih obremenitev zaradi lastne teže sistema je fasada podvržena temperaturnim spremembam in posledično delovanju materialov, v zadnjem času pa je čedalje bolj intenzivno tudi delovanje vetra, ki je bilo v preteklosti omejeno le na nekatera področja. Tako za premagovanje statičnih obremenitev kot tudi dinamičnih (veter) je stiropor z visoko natezno trdnostjo zelo primeren. Po evropskih standardih je prav natezna trdnost TR poleg toplotne prevodnosti ključna lastnost EPS fasadnih plošč. Zahtevana je vrednost TR ≥ 100 kPa, nekatere države pa imajo v svojih standardih TR ≥ 150 kPa. Da si lažje predstavljamo: za razslojitev plošče bi potrebovali silo, ki ustreza vlečni obremenitvi 10 oz. 15 t/m².

Zahtevane mehanske lastnosti so pri toplotni izolaciji iz stiropora dosežene že pri relativno majhni gostoti (od 13 kg/m³ naprej), zaradi tega pa se kljub večanju debeline toplotne izolacije (danes so povprečne debeline okoli 18 cm, v veliko primerih pa preko 20 cm) skupna teža sestava in s tem statična obremenitev ne povečuje v taki meri kot pri nekaterih drugih fasadnih izolacijah, ki imajo ob do 8-krat večji teži tudi do 10-krat manjšo natezno (razplastno) trdnost.

Stiroporne fasadne plošče običajno nimajo deklarirane tlačne trdnosti (CS – Compressive Strength)). Izjema so plošče za podzidek fasade, pri katerih pa ta ne presega 100 kPa. Plošče z večjo tlačno trdnostjo za sistem niso najbolj primerne, saj se ob toplotnih obremenitvah zaradi večje gostote v njih pojavijo tudi večje sile zaradi raztezkov, ki delujejo na lepilni spoj s steno in na armirni sloj.

Sistem kontaktne fasade spada v požarni razred  B – s1, d0 (zelo omejen prispevek k požaru) čeprav je toplotna izolacija iz stiropora razreda E. Do višine objekta 10 m ni omejitev, pri višjih stavbah pa je v požarni smernici zahtevana vgradnja negorljive toplotne izolacije pasovnih na meji med etažami. Negorljiva toplotna izolacije v celoti je nujna pri objektih višine nad 22 m.

V preteklosti se je veliko razpravljalo o t.i. »dihanju« stavb. Stiroporne fasadne plošče imajo v primerjavi s ploščami iz organskih ali mineralnih vlaken same po sebi res manjšo prepustnost za vodno paro, sistem v celoti pa je s stališča gradbene fizike povsem ustrezen. Les, ki velja za idealen gradbeni material, ima primerljivo prepustnost; stiropor je v primerjavi z lesom iglavcev celo 2-krat boljši. V sodobnih stavbah z zrakotesnim stavbnim pohištvom je za zagotavljanje potrebnih izmenjav zraka nujen prezračevalni sistem.

Stiropor zaradi svoje zgradbe medsebojno zvarjenih penjenih kroglic pri dolgotrajni polni potopitvi prejme zgolj do 4 vol. % vode, zato ni nevarnosti, da bi se ob delnem zasutju v območju podzidka »napil« zaradi kapilarnega vleka, za izvedbo armirnega sloja izbrati pa je treba izbrati za vodo neprepustno lepilo, s katerim so EPS plošče zaščitene po celotnem stiku z zemljo. Slednje je nujno predvsem zaradi preprečevanja dviga vlage po armirnem sloju in zaključnem ometu.

Glavni gradnik sistema so kakovostne fasadne plošče

Fasadna izolacija je glavni in najbolj obremenjen element v sestavu fasadnega ovoja, zato je treba izbrati preverjene materiale, ki dejansko ustrezajo tehničnim zahtevam in niso skladni le na papirju. Na podlagi meritev v našem laboratoriju ugotavljamo, da pri več vzorcih s trga dejanske lastnosti odstopajo od deklariranih predvsem glede toplotne prevodnosti in natezne trdnosti, ki sta ključni lastnosti fasadnih plošč. Večja toplotna prevodnost ima za posledico toplotne izgube, manjša natezna trdnost pa lahko privede do porušitve sestava. Ker investitor sam nima možnosti za merjenje teh lastnosti, je nujna izbira zaupanja vredne blagovne znamke.

V Fragmatu izdelujemo široko paleto plošč za fasado in podzidek fasade. Uporabljamo kakovostne surovine evropskega porekla s kontrolirano sestavo in lastnostmi. Znatno nižjo toplotno prevodnost (oz. tudi do 20 % boljšo izolativnost) imajo t.i. »sive« fasadne plošče iz posebne surovine z dodatki grafita. Debelina fasadne izolacije je tako lahko manjša, vendar je v nekaterih primerih bolj primerno izbrati navadne, »bele«, fasadne plošče večje debeline. Glavnina fasadnih plošč je izdelana po postopku rezanja iz predhodno pripravljenih EPS blokov, plošče za podzidek, STIROCOKL in NEOCOKL, ter fasadna plošča FRAGMAT PREMIUM  031 pa se oblikujejo s penjenjem v orodju (kalupu). V tabeli je prikazan celoten nabor plošč za izvedbo kontaktne fasade in podzidka. Optimizacijo stroškov omogočata fasadni plošči nekoliko nižje gostote FRAGMAT EPS F 041 in FRAGMAT NEO SUPER F 035 (toplotna prevodnost 0,041 oz. 0,035 W/mK, natezna trdnost TR 100 kPa), zlasti v primerih, ko smo zaradi velikosti omaric za senčila ali drugih razlogov prisiljeni izbrati večjo debelino toplotne izolacije. Tako kot EPS F 041 med »belimi« ploščami zagotavlja tudi NEO SUPER F 035 med grafitnimi ploščami najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.